Briške gešnje! Kje?!

927985Vseeno sem malce spremenil naslov. Prvotno je bila uporabljena beseda češnje namesto gešnje … in če boste brali dalje, boste vedeli zakaj gešnje. Ja, prav za to gre. Pred tednom dni ali kakšen dan več, so nam doma “zadišale” češnje. Zunaj je bilo toplo sonce in kaj lepšega bi si lahko človek zaželel v hladni senci, kot košaro češenj ob sebi in mir. Seveda jih čez briške češnje ni in prav te hočem!

Ob cestah in pred trgovskimi centri se že veselo prodajajo … te lepe, temno rdeče, sladke kot ustnice mladenke, ko strastno zagrizeš v njih. Ja, prodajajo se briške. Je pa tu ena težava … če kaj slediš novicam in novičkam, so pred tednom dni bile briške češnje še na drevesih, precej svetlo rdeče in kaj nič sladke!!!
Kje zavraga so pa tej prodajalci dobili “briške” češnje?
No, dalje se nisem poglabljal in pozabil na te “ponarejene” briške češnje po 5€ na posodico (opa, ne na kilo!).

Pred kakšnim dnevom smo pa vseeno podlegli skušnjavi (no, žena je) in pri najboljšem sosedu kupila posodico češenj. Poreklo? Grčija!
Torej iz tega “naslova” mi je na pamet padel naslov bloga gešnje in ne češnje … še pomnite; Grki, evro … gevro?

No pa imam doma češnje … grške. Imamo banane, in nektarine … od kjerkoli pač so. Paradižnik v hladilniku je voden, brez okusa … iz Španije ali Tunizije, krompir iz Egipta … ja, doma zdravo živimo, jemo sadje in zelenjavo, ki ni pridelana v Sloveniji, nekatera še v EU ne. O nadzoru kakovosti in varnosti pridelave sploh ne bom razmišljal … važno, da zdravo živimo.

Ja, pri najboljšem sosedu težko najdeš sadje ali zelenjavo domačega porekla (o kakovosti sploh ne bom razpravljal) in sedaj se mi poraja vprašanje; kje so pridelki tistih kmetov, ki so tako v en glas vpili, da Mercatorja pač ne gre prodati Hrvatom? Kam bomo potem mi plasirali svoje pridelke?

Te gešnje so mi spet dale misliti, kako malomeščanski smo Slovenci. Samozavest serijsko, vse znamo in vemo … pa čeprav vse zavozimo in potopimo! Tej novodobni kapetani potapljajočih ladij (g. Bavčar, g. Šrot, g. Bohorič, ga. Tovšak, g. Valant…) pa še vedno okoli hodijo z visoko dvignjeno glavo in ponosno. Res ne bom razumel našega ponosa, ki raje vse uniči, kot da bi se povezal ali poiskal pomoč.
No, verjetno tej “superekstrahudi” poslovneži (prej našteti in še več) morajo hoditi z visoko dvignjeno glavo, če so pa do vratu v dreku saj, če jo spustijo …

Ne, ne me narobe razumet, tudi sam bi raje videl, da so nekatera podjetja v naših, slovenskih rokah … a če ne gre, pač ne gre. In prej kot se bomo s tem sprijaznili, prej bomo zavili z grške poti (čeprav me njihova pot kar mika, ko slišim kakšne plače in pokojnine imajo). Dokler pa bomo na tej poti, branili in hranili javno upravo, poslušali kmete, ki nočejo prodati Mercatorja, ker jim pomeni kruh … bom jaz zobal grške češnje/gešnje, ker drugih na policah pač ni!

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s