Ob letu osorej…

DURS_2Evo spet mene. Da kar nekaj časa sem si vzel, ne da bi besedoval, stavkoval … po raznih blogih. Bilo bi preveč gneva in gnojnice za predelat in moj želodec tega ne bi zmogel. Pred dnevi pa je žena dobila prav posebno pošto. Tako, ki jo v prvem ali drugem paketu prejmemo vsi, ki pač plačujemo dohodnino. Eni bolj, drugi manj srečni ob pošiljki (seveda je ta sreča odvisna od tega … ali moraš znesek, ki si ga tako nesramno državi premalo plačeval, doplačati ali pa ti ga dobra mati država vrne) imamo ob pogledu na to kuverto tisoč in eno idejo, ki nam šviga po možganih, preden jo odpremo. No, sam spadam med tiste, “manj srečne” … še vsako leto sem moral dohodnino doplačati, kakor tudi moja žena (no, mislim, da ji med porodniškim dopustom ni bilo potrebno in je celo nekaj nazaj dobila … če se ne motim). In vsako leto posebej me muči ideja, kako bi se izpisal iz tega kluba … mene ta članarina ubija! Ne vem zakaj, a mi potem vedno pade na pamet Svet Knjige in kalvarija ob izpisu iz tega elitnega kluba!

“Spoštovani ta in ta … zahvaljujem se vam, da ste se tudi to leto spomnili name, kot vašega dolgoletnega člana. Kot vsako vašo pošto sem tudi letošnje povabilo k plačilu članarine prebral z zanimanjem, si vzel čas za razmislek in se s težkim srcem odločil, da moje članstvo le ovira vašo dejavnost in s tem društvo, saj nisem več najbolj vitalen in le še s težavo prispevam v dobrobit organizacije. V prilogi vam vračam povabilo k plačilu in položnico za plačilo in se vam zahvaljujem za razumevanje. Ker je bila odločitev težka in boleča vas naprošam, da se v prihodnje ne obračate več name, saj bi ob vsaki misli na vas čutil bolečino tako v srcu, kot v duši. Hvala in lep pozdrav, vaš dolgoletni zvesti član Ta in Ta …”; položnico za dohodnino v kuverto in na adresirat na davčno ulico v prestolnici. To bi bil hec!

Resnici na ljubo me je hec minil, ko se je objavil spisek davčnih dolžnikov. V večini primerov so tej osebki (nekateri se skrivajo za imenom podjetja) dolžni tudi vse na okoli in najbolj ironično je, da so tej dolgovi tam že leta in leta in nihče se v naši ljubi državi, javni upravi ni zganil … verjetno so res “kadrovsko podhranjeni” in povsem premalo plačani pa čeprav, jim denar na račun priteče vsak mesec in še pomislijo ne, da kakšen mesec plače ne bi bilo ali bi zamujala … kot marsikje v gospodarstvu. Gnev in bes me je zagrabil, ker vsako leto, mesec, dan plačujem davke, plačujem (no podjetje kjer delam) prispevke in sedaj seveda “cesar” od mene, povprečnega Janeza, pričakuje (do)plačilo dohodnine v roku. Seveda se moram tega držat, sicer bo država ostala že junija brez denarja in javni uslužbenci brez plač … saj so tako garali in se žrtvovali za domovino, zame. Veste, v gospodarstvu je tako, da če na računu podjetja ni denarja, ni za plače (pustimo Jankoviča, Kordeža, Bohoriča, Šrota, Bavčarja… ki so pač kredit najeli, da je bilo denarja do obzorja). Torej, je prvo pravilo, da moramo seveda posle pripeljati do konca, če želimo plačo in v to spada tudi t.i. money collecting … IZTERJAVA! Da poenostavim (zelo poenostavim); blago pridobiš (kupiš ali proizvedeš), pridobiš kupca, se za posel dogovoriš, blago dostaviš, zaračunaš in seveda bdiš nad tem ali je tudi plačano. Pa naj primerjam z našo “davkarijo”; odmerijo ti davek, izdajo odločbo in plačilni nalog … in tu se pri njih konča! Dejansko bi privoščil, da bi v določenem trenutku država ostala brez denarja … saj njeni zaposleni (tukaj mislim od najnižjega pisarja, pa do državnega sekretarja) niso opravili svojega posla! Mogoče bi se potem zganili!

Torej, letos ne mislim plačati dohodnine in vsem organom, ki se bodo obregnili ob to bom poslal uraden dopis, kjer bodo navedeni precedenčni primeri ljudi, ki so bolje stoječi od mene in svojih obveznosti do cesarja ne poravnavajo. Zato si bom tudi sam vzel pravico (po letih dolžnosti), da letos doplačilo dohodnine preskočim. Po drugi strani pa razmišljam, če sem sploh dolžan razlagat mojo odločitev (kljub skoraj neskončnemu spisku precedenčnih primerov), saj dva izmed najbolj uglednih politikov in državljanov, g. Janez Janša (tedaj še prvi minister) in g. Zoran Jankovič (še vedno župan prestolnice in HR manager v novi vladi), nista razložila od kje jima “višek” denarja … torej dva v nebo vpijajoča precedenčna primera, da mi dejansko ni potrebno razlagati zakaj sem se kaj odločil … v tem primeru izstop iz kluba DURS.

Mogoče pa bo moje naslednje pisanje izza zamreženega okna … saj se povprečni Janez, kaj kmalu znajde na “spisku za odstrel” … saj ste slišali zgodbo o brezposelnem fantu iz Portoroža, ki mora v zapor zaradi 30€ neporavnanih sodnih stroškov, medtem so pa gospodu Šobi odpisali 90.000€ sodnih stroškov, ker je brez prihodkov!!!! A to je zgodba za drugič…

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s