Josip Horvat in zemljo krast

img_0033.jpg
Vir: MMC RTV Slovenija

Kdo je to? Kdo je ta Josip Horvat? No, verjetno dejansko ta gospod obstaja in se mu v naprej opravičujem, če se bo ali se počuti izkoriščenega oz. se mu zdi, da izkoriščam njegovo dobro ime. Ampak v mislim imam našega Joškota in ne, ne tistega iz Kumrovcega, ampak tistega našega borca za južno mejo, ki se za domovino kotali po klancih, zvrača v Dragonjo in strumno stopa ob objokanem Podobniku, ki v histeriji domoljubja kliče brata in hlipa, kako nam kradejo zemljo. Ja, v mislih imam Joška Jorasa, a mi ob omembi arbitraže in odločitve tega tribunala to ime kar naprej odmeva tam nekje v malih možganih.

Vsa zadeva je dejansko groteskna, če izklopiš čustva in pogledaš od daleč na vse skupaj. Prosim, naj prizadeti (predvsem tisti, ki so dobili novo domovino, to ali ono, ono tam čez) v tej zgodbi najprej preberejo zadevo do konca, preden jim “odkrije kapo”.

To igro (npr. Zemljo krast) se gremo že toliko časa, da smo že skoraj pozabili, da bo letos junija objava arbitraže. Kod pravi domoljubi smo sedeli pred televizorji, telefoni, tablicami in požirali besede ostarelega gospoda, ki je naznanjal in razlagal, kako bo po novem, po 29.06.2017!

Kot telički smo gledali in čakali kaj bo z Piranskim zalivom in roko na srce malo nas je brigalo za prebivalce ob Muri, Sotli ali Trdinovem vrhu. Tudi, ko je bilo razglašeno, da bo Joško Joras po novem in novi ureditvi Josip Horvat, nismo niti trznili … kaj bo z Piranskim zalivom, izhodom na odprto morje? Jezera že imamo (npr. Bohinjsko, Blejsko…), ne rabimo še enega in to slanega!

In stvar se je vlekla in gospod je momljal in momljal in vsak si je kar malce po svoje razlagal vse skupaj, a vsi smo vedeli, da je 2/3 zaliva našega … HURA!

Grotesknost vsega se je začela kasneje, kakšno uro, dan in še kar traja.

Ne, izzid ni dober, precej smo izgubili, bili smo okradeni, morali bi se dvostransko sporazumeti in ne pristati na arbitražo … takšno in podobno trobezljanje se je razlegalo na obeh straneh meje (katero si še vedno razlagamo vsak po svoje). Predvsem je bila glasna desnica, tako naša, kot “njihova” (hmmm … ali imajo sploh “oni” kaj drugega). In tu je grotesknost vsega skupaj. Praznovali smo (eni in druigi) 26 letnico samopstojnosti oz. neodvisnosti in v vseh teh letih so se menjale vlade, predsedniki, premijeji in v vseh teh letih se nismo dogovorili nič, popolnoma nič! Sedaj, ko so nam drugi povedali kako in kaj bo, pa kot kakšni razočarani šolarčki pametujemo, kako bi lahko bil izplen boljši.

Seveda bi lahko bil, tako za eno, kot za drugo stran klovni! A pri nas (in pri “njih”) so vedno neke volitve in referendumi in volilcem je potrebno ugajati, jih držati v nekakšnem pričakovanju, jim trosit rožice, da bolje ne bo nikoli, le še malce moramo potrpeti (če je malce 26 let) in potem bomo Švica (no, “oni” bodo Švajcarska) in cedilo se bo med in mleko. Dragi naši (in “vaši”) klovni nehajte, je kar je! Časa se dogovoriti ste imeli 26 let in z vami ni bilo nič, res popolnoma nič. Kar je, pač je in s tem bomo in naši zanamci tudi, morali živeti.

Dragi naši (in “vaši”) klovni, posvetite se novim temam, novim izzivom. Če ste pozabili imamo otroke, ki so lačni in si ne morejo privoščiti najosnovnejšega, če ste pozabili je zdravstvo v razsulu (ja, je in tega ne more nihče zanikat) in še bi lahko naštevali. Razmišljajte naprej, razmišljajte kaj in kako bo jutri, naslednji mesec, leto, desetletje. Kaj boste zapustili zanamcem, kakšno zgodbo o uspehu? Zaenkrat zgleda, da bolj slabo… ane?

Advertisements